digitalna beseda

Bajt:

Izraz bajt  se uporablja kot računalniška enota za merjenje informacij. Več bitov skupaj tvori digitalno besedo, v zgodnejših letih računalništva je bil bajt velik od 5 do 9 bitov, danes pa brez izjeme 8 bitov. Beseda, ki je 4 bitna se imenuje nible, 8 bitna pa je zlog oziroma byte.  Poznamo tudi več zlogovne besede. Na primer 16 bitna beseda je dvozložna beseda, 64 bitna pa je 8 zložna digitalna beseda ali pa kar štiriinšestdeset bitna beseda. Izraz bajt je leta 1956 skoval Werner Buchholz v podjetju IBM.

Bit:

Bit  je osnovna in hkrati najmanjša enota informacije, ki se uporablja v računalništvu in teoriji informacij. En bit predstavlja neko informacijo o opazovanem objektu, ki je lahko 1 ali 0. Za večkratnike bitov ali bajtov se uporabljajo predpone kot so kilobit, megabit, gigabit. Vendar pa pretvornik  ni 1000 ampak 1024. Kratica za bit je b. V telekomunikacijah ali računalniških omrežjih promet navadno merimo v bitih na sekundo. Če pa uporabimo predpone kilo, mega ali druge, pa je pretvornik 1000; tako je modem z oznako 56 kbps zmožen prenesti 56.000 bitov v sekundi. Iime bit izhaja iz angleškega izraza binary digit.

Sporočilna sposobnost:

Digitalna beseda ima sporočilno sposobnost , ki nam pove koliko različnih stanj – informacij lahko z njo opišemo. Z bitom opišemo dva stanja  s štiribitno besedo pa šestnajst stanj. Število stanj digitalne besede je sporočilna sposobnost. Koliko stanj je zmožna opisati digitalna beseda v dvojiškem številčnem sistemu preprosto opišemo z enačbo:  s = 2d, s je sporočilna sposobnost in d število bitov digitalne besede. Za sporočilo o i-tem stanju sistema z n možnimi stanji rabimo eno samo natančno vrednost  digitalne besede. I- to  stanje sistema je katerokoli stanje od 1 do n, kot opisuje enačba 1≤i ≤ n

Količina informacije:

Količina informacije digitalne besede je enaka njenemu številu bitov. Merska enota za količino informacije je bit. Količina informacije pa je odvisna od tega koliko n stanj ima naš sistem. Digitalna beseda opisuje poljubno i-to tanje sistema. Informacija o trenutnem stanju sistema z mnogimi možnimi stanji je večja kot pri sistemu z majhnim številom stanj. Pri opisu sistema z digitalno besedo uporabimo verjetnostni račun. Uporabimo sistem kovanec, kocka, knjiga. Izračunamo verjetnost določenega stanja. Pri istemu kovancu poznamo le 2 stanji, zato je verjetnost za določeno stanje 50%. Pri kocki poznamo 6 stanj zato je verjetnost za določeno stanje manjša od 16.6%. Če vzamemo knjigo ki ima 499 strani je verjetnost da bomo knjigo odprli točno na določeni strani zelo majhna 0,2004%. Število stanj je vedno pozitivno celo število. Verjetnost ima vrednost od 0 do 1. Vsota useh verjetnosti v sistemu je vedno 1.