Vaja 8

<style type="text/css">
body
{
background-color:#FFFF00;
}
</style>
<h1>
Vaja</h1>


<style type="text/css">
body {color:BLUE;}
h1 {color:#00ff00;}
p.ex {color:rgb(0,0,255);}
</style>
Nina

Fifolt

MAČKOVEC 25


<img alt="css-html.jpg" src="http://file.si/files/47215_hzjd2/css-html.jpg" />

vaja 7

<h1>
<b> vaja 1 </b></h1>
to je odstavek
<a href="http://www.blogger.com/default.htm">povezava</a>


<h1>
vaja 2 </h1>
<b><a href="http://www.fis.unm.si/si/">FIŠ</a></b>
<hr />

<h1>
vaja 3 </h1>
odstavek
<hr />
<h1>
vaja 4 </h1>
<b> ta odstavek je odebeljen</b>
<hr />
<h1>
vaja 5 </h1>
<i>ta odstavek je poudarjen</i>
<hr />
<h1>
vaja 6 </h1>
<cite>carpe diem</cite>
<hr />
<h1>
vaja 7 </h1>
<span style="color: red; font-family: arial; font-size: large;">
ta odstavek je v fontu arial, rdeče barve.
</span>


<span style="color: green; font-family: verdana; font-size: small;">
ta odstavek je v fontu verdana, zelene barve.
</span>

<hr />
<h1>
vaja 8 </h1>
<a href="http://www.fis.unm.si/si/">povezava</a>
<hr />
<h1>
vaja 9 </h1>
<img alt="some_text" src="http://www.google.si/url?source=imglanding&amp;ct=img&amp;q=http://gaudeamusigitur.files.wordpress.com/2008/04/tropical-sleepaway_-bora-bora_-french-polynesia.jpg&amp;sa=X&amp;ei=sEexTtapCozHtAaio7FA&amp;ved=0CAwQ8wc&amp;usg=AFQjCNGMJTmuLJz9JoD0RMIqrGnqzygcEg" />
<hr />
<h1>
vaja 10</h1>
<div style="background-color: pink;">
TABELA.</div>
<table border="1"><tbody>
<tr> <td>1</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
<tr> <td>2</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
<tr> <td>3</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
<tr> <td>4</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
<tr> <td>5</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
<tr> <td>6</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
<tr> <td>7</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
</tbody></table>

6 vaja

Internet: v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Sistem uporablja način paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov TCP/IP. Internet je nastal leta 1969. S sponzorstvom agencije za napredne raziskave pri ameriškem obrambnem ministrstvu DARPA, je bil razvit sklad protokolov IP in TCP.



Splet: poznana kratica je WWW, splet je porazdeljen hipertekstni sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregledujemo z brskalnikom, ki ga s spletnega strežnika dokument prenese in ga prikaže na računalniškem zaslonu. Splet se je razvil leta 1989, ko sta TIM Berners-Lee in Robert Cailliau v Evropskem središču za jedrske raziskave Cern razvila sistem ENQUIRE.

TCP/IP= internetni sklad protokolov je množica protokolov, ki izvaja protokolski sklad prek katerega teče internet. Največ omrežnega prometa poteka preko protokola TCP. Sporočila preko protokola TCP se zaradi vzpostavljene povezave med odjemalcem in servisom prenašajo zanesljivo v obe smeri, so brez napak, podvojevanja in v pravem vrstnem redu.
izvedi več

ISO/OSI predstavlja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak sloj opravlja določeno atomarno nalogo. Celoten skupek slojev deluje kot celota. sestava Osi modela: aplikacijska plast, predstavitvena plast, sejna plast, transportna plast, omrežna plast, povezovalna plast, fizična plast.

Pri svojem delu na spletu največkrat uporabljamo protokole hhtp, html, dns.


IP naslov: je številka, ki natančno določa računalnik v omrežju internet. kratica IP natančno označuje internet protocol. Število je 32-bitno, za bolj pregleden prikaz je običajno zapisano s štirimi osembitnimi vrednostmi v desetiški obliki npr. 193.95.198.35. Del teh bitov je možno uporabiti za ustvarjanje podomrežij znotraj nekega omrežja. Ker naslovov zmanjkuje, so razvili novo različico protokola IP - IPv6. Osnovna pridobitev protokola IPv6 je razširitev naslovnega prostora, saj ta ni več velik 32 bitov, ampak 128 bitov, kar omogoča 2128 = 3,4 × 1038 različnih naslovov.
Na nivoju posameznih uporabnikov se IP naslove dodeljuje statično ali dinamično. statična dodelitev IP naslova pomeni stalno uporabo enega IP naslova, kar je uporabno predvsem pri strežnikih, katerih URL je neposredno povezan z določenim IP naslovom. Dinamična dodelitev pomeni uporabo novega IP naslova vedno, ko se vzpostavi povezava in poteka avtomatsko. Za dinamično dodeljevanje naslovov skrbi protokol DHCP.

klikni

Vaja 05

Kodne tabele

Črke in drugi znaki so v računalniku predstavljeni s pomočjo tabele, imenovane kodna tabela  ali kodni razpored , ki povezuje grafično predstavitev nekega znaka z njegovim binarnim zapisom.

ASCII- kratica za american standard code for information interchange- JE ameriški standarni nabor za izmenjavo informacij. je 7 bitni nabor znakov. Znaki s kodami o 0 do 31 so kontrolni znaki, znaki od 32 do 126 pa so izpisljivi. Večina sodobnih znakov kodiranj shem, temelji na ASCII.

UTF-8 je eden izmed načinov kodiranja mednarodnega nabora znakov unicode, pri katerem znaki ASCII ostanejo enozložni, ostali znaki pa lahko zasedajo več zlogov.  V sodobnih aplikacijah UTF-8 ali UTF-16 je prednost v kodiranju

Kodni zapis mojega priimka vzvratno v binarni obliki (FIFOLT):

-ASCII: (T:01010100)-(L: 01001100)-(O: 01001111)-(F: 0100 0110)-(I: 0100 1001)-(F: 0100 0110

-UTF-8: (T:00084)-(L:00076)-(O:00079)-(F:00070)-(I:00073)-(F:00070)

povezava do moje prezentacije: 

http://www.scribd.com/doc/70516064/KODNA-TABELA-predstavitev

vaja 6

6 vaja

Internet: v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Sistem uporablja način paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov TCP/IP. Internet je nastal leta 1969. S sponzorstvom agencije za napredne raziskave pri ameriškem obrambnem ministrstvu DARPA, je bil razvit sklad protokolov IP in TCP.



Splet: poznana kratica je WWW, splet je porazdeljen hipertekstni sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregledujemo z brskalnikom, ki ga s spletnega strežnika dokument prenese in ga prikaže na računalniškem zaslonu. Splet se je razvil leta 1989, ko sta TIM Berners-Lee in Robert Cailliau v Evropskem središču za jedrske raziskave Cern razvila sistem ENQUIRE.

TCP/IP= internetni sklad protokolov je množica protokolov, ki izvaja protokolski sklad prek katerega teče internet. Največ omrežnega prometa poteka preko protokola TCP. Sporočila preko protokola TCP se zaradi vzpostavljene povezave med odjemalcem in servisom prenašajo zanesljivo v obe smeri, so brez napak, podvojevanja in v pravem vrstnem redu.
izvedi več

ISO/OSI predstavlja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak sloj opravlja določeno atomarno nalogo. Celoten skupek slojev deluje kot celota. sestava Osi modela: aplikacijska plast, predstavitvena plast, sejna plast, transportna plast, omrežna plast, povezovalna plast, fizična plast.

Pri svojem delu na spletu največkrat uporabljamo protokole hhtp, html, dns.


IP naslov: je številka, ki natančno določa računalnik v omrežju internet. kratica IP natančno označuje internet protocol. Število je 32-bitno, za bolj pregleden prikaz je običajno zapisano s štirimi osembitnimi vrednostmi v desetiški obliki npr. 193.95.198.35. Del teh bitov je možno uporabiti za ustvarjanje podomrežij znotraj nekega omrežja. Ker naslovov zmanjkuje, so razvili novo različico protokola IP - IPv6. Osnovna pridobitev protokola IPv6 je razširitev naslovnega prostora, saj ta ni več velik 32 bitov, ampak 128 bitov, kar omogoča 2128 = 3,4 × 1038 različnih naslovov.
Na nivoju posameznih uporabnikov se IP naslove dodeljuje statično ali dinamično. statična dodelitev IP naslova pomeni stalno uporabo enega IP naslova, kar je uporabno predvsem pri strežnikih, katerih URL je neposredno povezan z določenim IP naslovom. Dinamična dodelitev pomeni uporabo novega IP naslova vedno, ko se vzpostavi povezava in poteka avtomatsko. Za dinamično dodeljevanje naslovov skrbi protokol DHCP.

klikni

Kaj je digitalni podpis, čemu služi in kakšen je njegov pomen v pravnem prometu?

Digitalni oziroma elektronski podpis je niz podatkov v elektronski obliki in je povezan z drugimi podatki (primer:  elektronski dokument). Namenjen pa je preverjanju podatkov ter pa identifikaciji podpisnika. Digitalni podpis je povezan izključno s podpisnikom, iz njega je mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika, povezan pa je s podatki na katere se nanaša. Digitalni podpis temelji na asimetrični kriptografiji in je tudi edina možna rešitev, za uporabo varnih elektronskih podpisov. Torej, le ta podpis nam zagotavlja pristnost podatkov, hkrati pa jih varuje pred spremembami s kriptografskimi metodami. Če vse skupaj povzamemo digitalni podpis služi temu da dokažemo svojo identiteto ali pa naše pravice do dostopa informacij in storitev na spletu.

Osebno sem digitalno potrdilo pridobila tako, da sem izpolnila obrazec, ki sem ga dobila na upravni enoti Novo mesto, dostopen pa je tudi na spletni strani SIGEN-CA. V roku enega tedna sem prejela avtorizacijsko kodo za prevzem in pa referenčno številko.

Pravni pomen certifikata sem našla na spletni strani SIGEN-CA-ja. Tam je zapisano da so  kvalificirana potrdila overitelja s sedežem v Evropski uniji, enakovredna domačim kvalificiranim potrdilom ter da so kvalificirana potrdila overiteljev s sedežem  v tretjih državah enakopravna domačim. Torej je elektronsko poslovanje z digitalnim potrdilom enakovredno papirnatemu oziroma običajnemu poslovanju.

PREVZEM POTRDILA:

1.       Kliknem povezavo »kako prevzamem spletno digitalno potrdilo«, vpišem referenčno številko in avtorizacijsko kodo, preverim podatke iz digitalnega potrdila. Namestitev digitalnega potrdila je bila uspešna.

UVOZ POTRDILA V MICROSOFT WORD:

1.      V wordu kliknem na office button, izberem opcijo pripravi in nato kliknem na ikono dodaj digitalni podpis

2.      Po tem ko sem shranila wordov dokument se mi je odprlo okno podpiši

3.      Nato se mi je prikazalo okno z mojim podpisom oziroma neke vrste potrdilo da je ta dokument podpisan

UVOZ POTRDILA V OUTLOOK:

1.      Najprej sem morala na svojem g mail računu spremeniti nastavitve, nastaviti pa sem si morala tudi preverjanje v dveh korakih.

2. nato sem morala še konfigurirati Outlookov račun

2.      Vpišem se v Outlook in kliknem »orodja« ter izberem 11 opcijo. v sledečem oknu, ki se mi odpre izberem e-mail varnost nato pa izvoz/uvoz digitalnega podpisa. Potem le še vnesem svoje podatke in uvozim potrdilo.

Osnovne funkcije, ki nam jih prikaže vodič:

1.      Iskanje datotek

2.      Brskanje po svetovnem spletu

3.      Pregledovanje pošte

4.      Pregledovanje slik

5.      Iskanje aplikacij

6.      Ustvarjanje dokumentov

7.      Ustvarjanje tabel

8.      Ustvarjanje predstavitev

Nastanek Linux sistema:

Aprila leta 1991 je takrat 21-letni študent računalništva Linus Torvalds iz Helsinkov začel pisati Minixu podoben operacijski sistem. Sredi septembra je na internetu objavil prvo različico operacijskega sistema, ki so ga po njem poimenovali Linux. Takoj so mu priskočili na pomoč številni zanesenjaki z vsega sveta in operacijski sistem je postajal iz dneva v dan zmogljivejši in bolj priljubljen. Linus je tudi zaščitil blagovno znamko Linux.

Distribucije:

• Rad Hat
• Fedora Linux Project
• Pingo
• SuSE Linux
• Mandrake Linux
• Debian GNU/Linux

Zgodovina distribucije Ubuntu:

Ubuntu je prvič izšel 20. oktobra 2004. Cilj ustvarjalcev je bil ponuditi sistem temelječ na Debianu, ki bi izhajal vsakih šest mesecev oz. približno mesec dni za novo različico namizja GNOME. 1. julija 2005 sta Mark Shuttleworth in Canonical Ltd ustanovila Fundacijo Ubuntu in zagotovila začeten sklad 10 milijonov dolarjev. Namen fundacije je zagotoviti, da bo podpora za Ubuntu na voljo 3 leta za namizno različico in 5 let za strežniško različico ter omogočiti razvoj novih različic Ubuntuja, da bo ostal še naprej na voljo kot prosta in odprtokodna programska oprema. Fundacija se je tudi zavezala, da bo Ubuntu vedno na voljo brez plačila.