Vaja 8

<style type="text/css">
body
{
background-color:#FFFF00;
}
</style>
<h1>
Vaja</h1>


<style type="text/css">
body {color:BLUE;}
h1 {color:#00ff00;}
p.ex {color:rgb(0,0,255);}
</style>
Nina

Fifolt

MAČKOVEC 25


<img alt="css-html.jpg" src="http://file.si/files/47215_hzjd2/css-html.jpg" />

vaja 7

<h1>
<b> vaja 1 </b></h1>
to je odstavek
<a href="http://www.blogger.com/default.htm">povezava</a>


<h1>
vaja 2 </h1>
<b><a href="http://www.fis.unm.si/si/">FIŠ</a></b>
<hr />

<h1>
vaja 3 </h1>
odstavek
<hr />
<h1>
vaja 4 </h1>
<b> ta odstavek je odebeljen</b>
<hr />
<h1>
vaja 5 </h1>
<i>ta odstavek je poudarjen</i>
<hr />
<h1>
vaja 6 </h1>
<cite>carpe diem</cite>
<hr />
<h1>
vaja 7 </h1>
<span style="color: red; font-family: arial; font-size: large;">
ta odstavek je v fontu arial, rdeče barve.
</span>


<span style="color: green; font-family: verdana; font-size: small;">
ta odstavek je v fontu verdana, zelene barve.
</span>

<hr />
<h1>
vaja 8 </h1>
<a href="http://www.fis.unm.si/si/">povezava</a>
<hr />
<h1>
vaja 9 </h1>
<img alt="some_text" src="http://www.google.si/url?source=imglanding&amp;ct=img&amp;q=http://gaudeamusigitur.files.wordpress.com/2008/04/tropical-sleepaway_-bora-bora_-french-polynesia.jpg&amp;sa=X&amp;ei=sEexTtapCozHtAaio7FA&amp;ved=0CAwQ8wc&amp;usg=AFQjCNGMJTmuLJz9JoD0RMIqrGnqzygcEg" />
<hr />
<h1>
vaja 10</h1>
<div style="background-color: pink;">
TABELA.</div>
<table border="1"><tbody>
<tr> <td>1</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
<tr> <td>2</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
<tr> <td>3</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
<tr> <td>4</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
<tr> <td>5</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
<tr> <td>6</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
<tr> <td>7</td> <td>2</td> <td>3</td> <td>4</td> <td>5</td> </tr>
</tbody></table>

6 vaja

Internet: v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Sistem uporablja način paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov TCP/IP. Internet je nastal leta 1969. S sponzorstvom agencije za napredne raziskave pri ameriškem obrambnem ministrstvu DARPA, je bil razvit sklad protokolov IP in TCP.



Splet: poznana kratica je WWW, splet je porazdeljen hipertekstni sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregledujemo z brskalnikom, ki ga s spletnega strežnika dokument prenese in ga prikaže na računalniškem zaslonu. Splet se je razvil leta 1989, ko sta TIM Berners-Lee in Robert Cailliau v Evropskem središču za jedrske raziskave Cern razvila sistem ENQUIRE.

TCP/IP= internetni sklad protokolov je množica protokolov, ki izvaja protokolski sklad prek katerega teče internet. Največ omrežnega prometa poteka preko protokola TCP. Sporočila preko protokola TCP se zaradi vzpostavljene povezave med odjemalcem in servisom prenašajo zanesljivo v obe smeri, so brez napak, podvojevanja in v pravem vrstnem redu.
izvedi več

ISO/OSI predstavlja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak sloj opravlja določeno atomarno nalogo. Celoten skupek slojev deluje kot celota. sestava Osi modela: aplikacijska plast, predstavitvena plast, sejna plast, transportna plast, omrežna plast, povezovalna plast, fizična plast.

Pri svojem delu na spletu največkrat uporabljamo protokole hhtp, html, dns.


IP naslov: je številka, ki natančno določa računalnik v omrežju internet. kratica IP natančno označuje internet protocol. Število je 32-bitno, za bolj pregleden prikaz je običajno zapisano s štirimi osembitnimi vrednostmi v desetiški obliki npr. 193.95.198.35. Del teh bitov je možno uporabiti za ustvarjanje podomrežij znotraj nekega omrežja. Ker naslovov zmanjkuje, so razvili novo različico protokola IP - IPv6. Osnovna pridobitev protokola IPv6 je razširitev naslovnega prostora, saj ta ni več velik 32 bitov, ampak 128 bitov, kar omogoča 2128 = 3,4 × 1038 različnih naslovov.
Na nivoju posameznih uporabnikov se IP naslove dodeljuje statično ali dinamično. statična dodelitev IP naslova pomeni stalno uporabo enega IP naslova, kar je uporabno predvsem pri strežnikih, katerih URL je neposredno povezan z določenim IP naslovom. Dinamična dodelitev pomeni uporabo novega IP naslova vedno, ko se vzpostavi povezava in poteka avtomatsko. Za dinamično dodeljevanje naslovov skrbi protokol DHCP.

klikni

Vaja 05

Kodne tabele

Črke in drugi znaki so v računalniku predstavljeni s pomočjo tabele, imenovane kodna tabela  ali kodni razpored , ki povezuje grafično predstavitev nekega znaka z njegovim binarnim zapisom.

ASCII- kratica za american standard code for information interchange- JE ameriški standarni nabor za izmenjavo informacij. je 7 bitni nabor znakov. Znaki s kodami o 0 do 31 so kontrolni znaki, znaki od 32 do 126 pa so izpisljivi. Večina sodobnih znakov kodiranj shem, temelji na ASCII.

UTF-8 je eden izmed načinov kodiranja mednarodnega nabora znakov unicode, pri katerem znaki ASCII ostanejo enozložni, ostali znaki pa lahko zasedajo več zlogov.  V sodobnih aplikacijah UTF-8 ali UTF-16 je prednost v kodiranju

Kodni zapis mojega priimka vzvratno v binarni obliki (FIFOLT):

-ASCII: (T:01010100)-(L: 01001100)-(O: 01001111)-(F: 0100 0110)-(I: 0100 1001)-(F: 0100 0110

-UTF-8: (T:00084)-(L:00076)-(O:00079)-(F:00070)-(I:00073)-(F:00070)

povezava do moje prezentacije: 

http://www.scribd.com/doc/70516064/KODNA-TABELA-predstavitev

vaja 6

6 vaja

Internet: v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Sistem uporablja način paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov TCP/IP. Internet je nastal leta 1969. S sponzorstvom agencije za napredne raziskave pri ameriškem obrambnem ministrstvu DARPA, je bil razvit sklad protokolov IP in TCP.



Splet: poznana kratica je WWW, splet je porazdeljen hipertekstni sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregledujemo z brskalnikom, ki ga s spletnega strežnika dokument prenese in ga prikaže na računalniškem zaslonu. Splet se je razvil leta 1989, ko sta TIM Berners-Lee in Robert Cailliau v Evropskem središču za jedrske raziskave Cern razvila sistem ENQUIRE.

TCP/IP= internetni sklad protokolov je množica protokolov, ki izvaja protokolski sklad prek katerega teče internet. Največ omrežnega prometa poteka preko protokola TCP. Sporočila preko protokola TCP se zaradi vzpostavljene povezave med odjemalcem in servisom prenašajo zanesljivo v obe smeri, so brez napak, podvojevanja in v pravem vrstnem redu.
izvedi več

ISO/OSI predstavlja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak sloj opravlja določeno atomarno nalogo. Celoten skupek slojev deluje kot celota. sestava Osi modela: aplikacijska plast, predstavitvena plast, sejna plast, transportna plast, omrežna plast, povezovalna plast, fizična plast.

Pri svojem delu na spletu največkrat uporabljamo protokole hhtp, html, dns.


IP naslov: je številka, ki natančno določa računalnik v omrežju internet. kratica IP natančno označuje internet protocol. Število je 32-bitno, za bolj pregleden prikaz je običajno zapisano s štirimi osembitnimi vrednostmi v desetiški obliki npr. 193.95.198.35. Del teh bitov je možno uporabiti za ustvarjanje podomrežij znotraj nekega omrežja. Ker naslovov zmanjkuje, so razvili novo različico protokola IP - IPv6. Osnovna pridobitev protokola IPv6 je razširitev naslovnega prostora, saj ta ni več velik 32 bitov, ampak 128 bitov, kar omogoča 2128 = 3,4 × 1038 različnih naslovov.
Na nivoju posameznih uporabnikov se IP naslove dodeljuje statično ali dinamično. statična dodelitev IP naslova pomeni stalno uporabo enega IP naslova, kar je uporabno predvsem pri strežnikih, katerih URL je neposredno povezan z določenim IP naslovom. Dinamična dodelitev pomeni uporabo novega IP naslova vedno, ko se vzpostavi povezava in poteka avtomatsko. Za dinamično dodeljevanje naslovov skrbi protokol DHCP.

klikni

Kaj je digitalni podpis, čemu služi in kakšen je njegov pomen v pravnem prometu?

Digitalni oziroma elektronski podpis je niz podatkov v elektronski obliki in je povezan z drugimi podatki (primer:  elektronski dokument). Namenjen pa je preverjanju podatkov ter pa identifikaciji podpisnika. Digitalni podpis je povezan izključno s podpisnikom, iz njega je mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika, povezan pa je s podatki na katere se nanaša. Digitalni podpis temelji na asimetrični kriptografiji in je tudi edina možna rešitev, za uporabo varnih elektronskih podpisov. Torej, le ta podpis nam zagotavlja pristnost podatkov, hkrati pa jih varuje pred spremembami s kriptografskimi metodami. Če vse skupaj povzamemo digitalni podpis služi temu da dokažemo svojo identiteto ali pa naše pravice do dostopa informacij in storitev na spletu.

Osebno sem digitalno potrdilo pridobila tako, da sem izpolnila obrazec, ki sem ga dobila na upravni enoti Novo mesto, dostopen pa je tudi na spletni strani SIGEN-CA. V roku enega tedna sem prejela avtorizacijsko kodo za prevzem in pa referenčno številko.

Pravni pomen certifikata sem našla na spletni strani SIGEN-CA-ja. Tam je zapisano da so  kvalificirana potrdila overitelja s sedežem v Evropski uniji, enakovredna domačim kvalificiranim potrdilom ter da so kvalificirana potrdila overiteljev s sedežem  v tretjih državah enakopravna domačim. Torej je elektronsko poslovanje z digitalnim potrdilom enakovredno papirnatemu oziroma običajnemu poslovanju.

PREVZEM POTRDILA:

1.       Kliknem povezavo »kako prevzamem spletno digitalno potrdilo«, vpišem referenčno številko in avtorizacijsko kodo, preverim podatke iz digitalnega potrdila. Namestitev digitalnega potrdila je bila uspešna.

UVOZ POTRDILA V MICROSOFT WORD:

1.      V wordu kliknem na office button, izberem opcijo pripravi in nato kliknem na ikono dodaj digitalni podpis

2.      Po tem ko sem shranila wordov dokument se mi je odprlo okno podpiši

3.      Nato se mi je prikazalo okno z mojim podpisom oziroma neke vrste potrdilo da je ta dokument podpisan

UVOZ POTRDILA V OUTLOOK:

1.      Najprej sem morala na svojem g mail računu spremeniti nastavitve, nastaviti pa sem si morala tudi preverjanje v dveh korakih.

2. nato sem morala še konfigurirati Outlookov račun

2.      Vpišem se v Outlook in kliknem »orodja« ter izberem 11 opcijo. v sledečem oknu, ki se mi odpre izberem e-mail varnost nato pa izvoz/uvoz digitalnega podpisa. Potem le še vnesem svoje podatke in uvozim potrdilo.

Osnovne funkcije, ki nam jih prikaže vodič:

1.      Iskanje datotek

2.      Brskanje po svetovnem spletu

3.      Pregledovanje pošte

4.      Pregledovanje slik

5.      Iskanje aplikacij

6.      Ustvarjanje dokumentov

7.      Ustvarjanje tabel

8.      Ustvarjanje predstavitev

Nastanek Linux sistema:

Aprila leta 1991 je takrat 21-letni študent računalništva Linus Torvalds iz Helsinkov začel pisati Minixu podoben operacijski sistem. Sredi septembra je na internetu objavil prvo različico operacijskega sistema, ki so ga po njem poimenovali Linux. Takoj so mu priskočili na pomoč številni zanesenjaki z vsega sveta in operacijski sistem je postajal iz dneva v dan zmogljivejši in bolj priljubljen. Linus je tudi zaščitil blagovno znamko Linux.

Distribucije:

• Rad Hat
• Fedora Linux Project
• Pingo
• SuSE Linux
• Mandrake Linux
• Debian GNU/Linux

Zgodovina distribucije Ubuntu:

Ubuntu je prvič izšel 20. oktobra 2004. Cilj ustvarjalcev je bil ponuditi sistem temelječ na Debianu, ki bi izhajal vsakih šest mesecev oz. približno mesec dni za novo različico namizja GNOME. 1. julija 2005 sta Mark Shuttleworth in Canonical Ltd ustanovila Fundacijo Ubuntu in zagotovila začeten sklad 10 milijonov dolarjev. Namen fundacije je zagotoviti, da bo podpora za Ubuntu na voljo 3 leta za namizno različico in 5 let za strežniško različico ter omogočiti razvoj novih različic Ubuntuja, da bo ostal še naprej na voljo kot prosta in odprtokodna programska oprema. Fundacija se je tudi zavezala, da bo Ubuntu vedno na voljo brez plačila.

OSNOVNA KONFIGURACIJA RAČUNALNIKA

Matična plošča je osnovno tiskano vezje v osebnem računalniku . Na matično ploščo se vstavijo oziroma se priključijo vse ostale komponente kot so procesor, bralno pisalni pomnilnik (RAM), razširitvene kartice in zunanji pomnilnik. Matična plošča vsebuje tudi priključke za mnoge vmesnike (npr.: miškin, tipkovničin, USB, zaporedni, tiskalniški ...). Najpomembnejši sestavni del matične plošče je sistemski nabor.

Procesor ali osrednja/centralno procesna enota je osrednji del računalnika, ki skrbi za izračunavanje in obdelavo (procesiranje) podatkov (dvojiških števil), ter nadzor in upravljanje drugih enot.

Pomnilnik. Njegova naloga je hranjenje podatkov. V pomnilniku so shranjeni ukazi in podatki od vseh aplikacij, ki se v danem trenutku izvajajo v računalniku.

Vodilo je povezava za prenos podatkov med tremi ali več napravami. Značilni primer uporabe vodila je računalnik. Vodilo se vedno pogosteje pojavlja v modernih avtomobilih in hišah. Najbolj znano vodilo je USB.

Vhodno-izhodne enote omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem. Primeri: računalniška miška, sledilna kroglica, tipkovnica, mikrofon, zaslon, tiskalnik, zvočniki.

Vrata v računalništvu pomenijo vmesnik, skozi katerega pošiljamo in prejemamo podatke.

Konfiguracija prenosnika:

napajalnik	Matična plošča	procesor	pomnilnik	vodila	Vhodno/izhodne enote	vrata
6-celičnal Li-Ion, 55 W	/	AMD Turion™x2 Ultra DualCore Mobile ZM-82	2 GB DDR2, 800 MHz	Sistemsko vodilo, pci vodilo	Tipkovnica, miška, monitor, čitalec prstnih odtisov, kamera, DVD pogon, LCD monitor 15.4, čitalec spominskih kartic, mikrofon, bluetooth, WiFi	Usb 4x, Communications Port (COM1) , ecp Printer Port (LPT1)

 Konfiguracija podobnega računalnika: 

Osnovna Plošča:
Matična plošča ASRock N68C-S UCC AM2/PCIE/V256/S/R/F1000
Procesor:
Procesor AMD Sempron 140, 2.7 GHz, S - AM3, Boxed
Grafična Kartica:
Integrirana na osnovni plošči.
Pomnilnik:
Pomnilnik Kingston DDR2 2GB 800MHz KVR800D2N6/2G
Trdi disk:
Trdi disk WD 500GB 16MB 7200 SATA3/6G WD5000AAKX
Ohišje:
Ohišje LC Power MIDI 648B LC420H 420W črn ATX
Napajalnik:
V ohišju.

 URL:  konfiguracija  računalnik št. 15 Home PC AMD basic

Shema notesnika:

Von Neumann:
tipičen Von Neumannov model sestavljajo 3 deli:

• centralno procesna enota
• glavni pomnilnik
• vhodno/izhodni sistem

Von Neumannov računalnik deluje v dveh korakih:

• jemanje ukaza iz pomnilnika
• vsak strojni ukaz mora vsebovati dve vrsti informacij

V glavnem pomnilniku so shranjeni operandi in ukazi. CPE je povezan z glavnim pomnilnikom. Vsaka V/I naprava je priključena preko tako imenovanega krmilnika naprave. Pri preprostih napravah je krmilnik lahko npr.: flip flop ali register. Pri zapletenih napravah kot je magnetni disk, pa si krmilnik lahko predstavljamo kot specializiran računalnik s fiksnim programom, ki je prilagojen lastnostim naprave. Osnovna naloga krmilnika je, da omogoča prenos podatkov v napravo in iz nje. Zaradi večje ekonomičnosti so zapleteni krmilniki pogosto narejeni tako, da je nanje mogoče priključiti več naprav iste ali podobne vrste. 

Pomnilniki: glavni pomnilnik, ukazni polnilnik, operandni pomnilnik

Lastnosti von Neumannovega pomnilnika:

1. pomnilnik je enodimenzionalen in organiziran v besede. Vsaka beseda ima svoj enoličen naslov. Pravimo mu, da ima obliko linearnega vektorja.              
2. ni razlike med ukazi in operandi. Ukaze lahko obravnavamo kot operande in obratno. Pri harvardski arhitekturi prevzema CPE ukaze iz drugega pomnilnika kot operande, vendar je vsebino enega pomnilnika vedno mogoče prenesti v drugega in obratno. 
3.  pomen ni sestavni del operandov, Iz vsebine neke pomnilniške besede ni mogoče razbrati, ali je v njej shranjen operand števila s fiksno vejico, plavajočo, ASCII abecedi

digitalna beseda

Bajt:

Izraz bajt  se uporablja kot računalniška enota za merjenje informacij. Več bitov skupaj tvori digitalno besedo, v zgodnejših letih računalništva je bil bajt velik od 5 do 9 bitov, danes pa brez izjeme 8 bitov. Beseda, ki je 4 bitna se imenuje nible, 8 bitna pa je zlog oziroma byte.  Poznamo tudi več zlogovne besede. Na primer 16 bitna beseda je dvozložna beseda, 64 bitna pa je 8 zložna digitalna beseda ali pa kar štiriinšestdeset bitna beseda. Izraz bajt je leta 1956 skoval Werner Buchholz v podjetju IBM.

Bit:

Bit  je osnovna in hkrati najmanjša enota informacije, ki se uporablja v računalništvu in teoriji informacij. En bit predstavlja neko informacijo o opazovanem objektu, ki je lahko 1 ali 0. Za večkratnike bitov ali bajtov se uporabljajo predpone kot so kilobit, megabit, gigabit. Vendar pa pretvornik  ni 1000 ampak 1024. Kratica za bit je b. V telekomunikacijah ali računalniških omrežjih promet navadno merimo v bitih na sekundo. Če pa uporabimo predpone kilo, mega ali druge, pa je pretvornik 1000; tako je modem z oznako 56 kbps zmožen prenesti 56.000 bitov v sekundi. Iime bit izhaja iz angleškega izraza binary digit.

Sporočilna sposobnost:

Digitalna beseda ima sporočilno sposobnost , ki nam pove koliko različnih stanj – informacij lahko z njo opišemo. Z bitom opišemo dva stanja  s štiribitno besedo pa šestnajst stanj. Število stanj digitalne besede je sporočilna sposobnost. Koliko stanj je zmožna opisati digitalna beseda v dvojiškem številčnem sistemu preprosto opišemo z enačbo:  s = 2d, s je sporočilna sposobnost in d število bitov digitalne besede. Za sporočilo o i-tem stanju sistema z n možnimi stanji rabimo eno samo natančno vrednost  digitalne besede. I- to  stanje sistema je katerokoli stanje od 1 do n, kot opisuje enačba 1≤i ≤ n

Količina informacije:

Količina informacije digitalne besede je enaka njenemu številu bitov. Merska enota za količino informacije je bit. Količina informacije pa je odvisna od tega koliko n stanj ima naš sistem. Digitalna beseda opisuje poljubno i-to tanje sistema. Informacija o trenutnem stanju sistema z mnogimi možnimi stanji je večja kot pri sistemu z majhnim številom stanj. Pri opisu sistema z digitalno besedo uporabimo verjetnostni račun. Uporabimo sistem kovanec, kocka, knjiga. Izračunamo verjetnost določenega stanja. Pri istemu kovancu poznamo le 2 stanji, zato je verjetnost za določeno stanje 50%. Pri kocki poznamo 6 stanj zato je verjetnost za določeno stanje manjša od 16.6%. Če vzamemo knjigo ki ima 499 strani je verjetnost da bomo knjigo odprli točno na določeni strani zelo majhna 0,2004%. Število stanj je vedno pozitivno celo število. Verjetnost ima vrednost od 0 do 1. Vsota useh verjetnosti v sistemu je vedno 1.